Miba Vita

Čeprav o zadahu oziroma neprijetnem vonju iz naših ust le redkokdaj govorimo, ta pojav pravzaprav ni zelo redek. Neprijeten vonj iz ust oz. ustni zadah se strokovno imenuje halitoza.  Po nekaterih raziskavah ustni zadah prizadene več kot četrtino ljudi po vsem svetu. Mnogi se težav sploh ne zavedajo, drugim se zdi slab zadah tabu tema in o njej ne želijo govoriti.

Kaj je zadah?

Močan zadah iz ust je predvsem sovražnik družabnega življenja, saj povzroča težave v vsakodnevni komunikaciji in vas lahko marsikdaj postavi v zelo neugoden položaj. Pogosto ga namreč spremlja tudi stigma, da je posledica neustrezne ustne higiene, čemur pa ni nujno tako. Lahko si umivate zobe po vsakem obroku, vmes žvečite osvežilne dražeje, pa imate še vedno občutek, da vam iz ust zaudarja. Zadah iz ust je lahko prehoden ali kroničen, prvi po navadi kar hitro izgine, medtem ko se stalen pojavlja zelo pogosto in po navadi ni krivec zgolj slaba ustna higiena.

Slab zadah v večini primerov povzročajo snovi v ustni votlini, ki oddajajo žveplo, ta pa je tisti element, ki povzroča neprijeten vonj. Do njegovega sproščanja pride, ko celice začno odmirati, njihove stene pa razpadati. Gre za povsem naraven proces, koliko neprijetnega vonja se bo sprostilo, pa je seveda odvisno od količine tovrstnih celic v ustih. Bolj kot si umivamo zobe in skrbimo za ustno higieno, manj jih je.

O zadahu – povzročitelji

Kadar želimo več zvedeti o zadahu, je najpomembnejše, da natančno ugotovimo vzrok zanj. Vzroki za slab zadah so bodisi oralni (ustni) bodisi ekstraoralni (izven ust). Običajno nastane zaradi bakterijskega razpada organskih snovi v ustih, nosu, žrelu, požiralniku in pljučih. V nekaterih primerih pa je lahko krivec za slab zadah tudi bolezen, kot so na primer težave z želodcem ali sinusna obolenja.

Vzroki so torej lahko naslednji:

Obolenje dlesni

O zadahu zaradi raznih vnetij dlesni govorimo ko ta otečejo in nekoliko odstopijo od zob. Tako nastanejo drobne špranjice, kamor se zataknejo bakterije in odmirajoče celice, ki zaradi prisotnosti bakterij hitreje umirajo ter posledično sproščajo več žvepla.

Obloge na jeziku

Ni še jasno kaj jih povzroča, ali gre za neustrezno prehrano, kajenje, ali kaj drugega, a prav zadnji del jezika je prostor, kjer se bakterije najraje zadržujejo. Te pa najpogosteje spregledamo, ali pa čiščenju jezika sploh ne posvečamo pozornosti. Če želite preprečiti slab zadah, je prvi korak čiščenje jezika za kar ne potrebujete posebnega strgala, povsem dovolj je običajna ščetka za zobe. Le pregrobi ne smete biti.

Suha usta

Vse, kar dehidrira ustno votlino, je potencialni krivec za slab zadah, saj slina pomaga pri odplakovanju mrtvih celic in bakterij, ki ga povzročajo. Zato je zadah toliko slabši zjutraj. Ko spimo, se proizvodnja sline močno upočasni, če ob tem še dihate skozi usta, bo vonj toliko slabši. Enako, če preveč govorite, saj tako v usta pride veliko več zraka, ta pa jih izsuši. Tovrsten vzrok je mogoče odpraviti tako, da pijete vodo in tako ustno votlino vzdržujte dovolj vlažno.

V primeru kronične kserostomije oz. problema s suhimi usti je pomembno, da se izogibamo dentalne kozmetike z vsebnostjo detergentov (penilcev), ker dodatno izsušujejo usta. Prav tako se odsvetuje uporabo ustnih vod z vsebnostjo alkohola in sploh dentalnih izdelkov z iritatorji. Slednjih je žal v nizko cenovnih in komercialnih zobnih kremah in ustnih vodah veliko. O pazljivem izboru kvalitetnih izdelkov za ustno higieno si več preberite tukaj. 

Prehrana

Nepravilna prehrana vpliva na ustni zadah. Vsem je tudi znano, da pri uživanju česna ali čebule, zadah nekaj časa ne bo najprijetnejši. Koščki hrane, ki ostanejo v ustih in na jeziku, se zlahka odstranijo, zato slab zadah zaradi ostankov hrane niti ni toliko problematičen. Se pa snovi v česnu absorbirajo v krvni obtok in prenesejo v pljuča, zaradi česar neprijeten ustni zadah traja nekoliko dlje.

Preskakovanje obrokov

Ko jeste, se sprošča slina, ki je pomemben dejavnik pri tem, kakšen bo zadah. Študija, ki so jo izvedli na univerzi v Bernu, je pokazala, da je slab zadah bistveno zmanjšan še povprečno dve uri in pol po zaužitem obroku. Nekoliko več, če ste zaužili veliko vlaknin. Nasprotno velja za tiste, ki uživajo veliko beljakovin.

Stres

Nadloga, ki vpliva na vsa področja našega življenja in zdravja, tudi na slab zadah. Povzroča namreč, da se upočasni proizvodnja sline, za nameček pa se pod vplivom stresnih hormonov hitreje množijo bakterije in celice, ki povzročajo slab zadah. Če ste pod stresom, si je torej dobro zobe čistiti še pogosteje kot običajno. Ni si jih treba ščetkati petkrat na dan, tako lahko škodujete sklenini, dovolj bo izpiranje z ustno vodico.

Kamni

Ne le zobni, velika nadloga je tudi kamen, ki nastane v predelu mandljev. Ti namreč niso gladki, temveč jih sestavljajo luknjice in špranjice, v katerih se rade nabirajo bakterije in odmrle celice, tudi ostanki hrane. Vse to lahko, podobno kot pri nastanku zobnega kamna, otrdi. Nadloga je sicer nenevarna, a lahko moteča, saj pripore k slabemu zadahu. Nekoliko pomaga grgranje ustne vodice, v hujših primerih antibiotiki, ki pobijejo bakterije ter zmanjšajo število kamnov.

Želodčne bakterije

Helicobacter pylori je bakterija, ki naseljuje želodce približno 40 odstotkov populacije. Je glavni krivec za nastanek razjed v želodcu, povezujejo pa ga tudi s slabim zadahom. Raziskava, ki so jo opravili leta 2015, je pokazala, da se je tistim, ki so jim z antibiotiki zmanjšali število omenjenih bakterij v želodcu, kmalu za tem izboljšal tudi zadah.

Zamašeni sinusi

Ne le, da zamašeni sinusi otežujejo dihanje, zaradi česar tisti s težavami pogosto dihajo skozi usta in tako sušijo ustno votlino. Vneti sinusi imajo še eno neprijetno lastnost: sluz iz sinusov, ki vsebuje veliko beljakovin in snovi, ki negativno vplivajo na zadah.  Skozi mehko nebo namreč pronica v ustno votlino in grlo, se tam nabira in povzroča slab zadah. Pršilo za nos, ki vsebuje steroide, bo ublažilo vnetje in stanje izboljšalo.

O zadahu – kako odpraviti oz. preprečevati?

Z naslednjimi nasveti lahko veliko pripomoremo k temu, da izboljšamo oziroma popolnoma preprečimo naš neprijeten ustni zadah, in sicer;

Redna ustna higiena

Z rednim čiščenjem zob vsaj dvakrat dnevno, medzobnih prostorov in jezika pa vsaj enkrat dnevno poskrbite, da bakterije, ki prebivajo v ustni votlini ostanejo brez hrane. Zato se ta ne bo razkrajala in ustni zadah bo izginil. Prav tako pa je potrebno nameniti veliko skrb jeziku, saj se največ bakterij zadržuje na tem predelu naših ust, zato je odstranjevanje jezičnih oblog najboljša terapija pri izboljšanju zadaha iz ust. Z uporabo namenskih dentalnih izdelkov za ustni zadah je učinek toliko večji. Na slovenskem tržišču sta na voljo dve učinkoviti naravni liniji izdelkov za preprečevanje in nevtralizacijo zadaha: Air-Lift in TheBreathCo.

Pijte veliko tekočine vode

Škodljive bakterije najbolje uspevajo v suhih ustih, zato lahko ustni zadah preprečite prav s pitjem zadostnih količin tekočine. S pitjem pospešite odstranjevanje bakterij iz ustne votline, a je pomembno, da se pri tem izogibate sladkim pijačam,

Ne pijte preveč kave in alkohola

Čeprav je pitje kave pogosto družaben dogodek, ni dobro, da s tem pretiravate. Kava se namreč nalaga na jezik kar povzroča obloge, kjer se razmnožujejo bakterije. Namesto kave morda rajši spijte skodelico zelenega čaja. Na drugi strani pa alkohol izsušuje ustno sluznico. Namesto pretiravanja z alkoholnimi pijačami, raje pretiravajte z zdravo prehrano. Privoščite si zdrav zajtrk in zadostno količino sadja in zelenjave in tako spodbudite žleze slinavke k večji aktivnosti, kar zmanjša ustni zadah,

Žvečite

Žvečenje pomaga pri slinjenju, ker slina odplakne bakterije iz ust. Priporoča se žvečenje žvečilnega gumija, peteršilja in nekaterih drugih začimb. Na tržišču obstajajo žvečilke proti zadahu Air-lift z vsebnostjo eteričnega olja peteršilja in drugih naravnih olj, ki so namenjene prav preprečevanju oz. nevtralizaciji ustnega zadaha.

O zadahu oz. neprijetnem vonju iz ust – ali ste vedeli?

Ko so raziskovalci v Belgiji analizirali vzroke za slab zadah prebivalcev, so v raziskavo vključili 2000 ljudi, ki so trdili, da imajo to težavo. A že kmalu so ugotovili, da 16 odstotkov ljudi sploh ni imelo slabega zadaha, to so si le predstavljali. Motnja ima celo ime: helitofobija. Ljudje s to motnjo si med govorjenjem pogosto zakrivajo usta, ne želijo se preveč približati ljudem in so obsedeni z ustno higieno. Če trpite za omenjeno motnjo, je mogoče zelo enostavno ugotoviti: položite zapestje, počakajte deset sekund in povohajte. Če ne boste zaznali nobenega vonja, ste si to, da imate slab zadah, le predstavljali.

Še en način, kako preveriti ali imate slab zadah, pa je, da poližete dlan in počakate nekaj sekund, da se posuši. Nato dlan povohajte in ugotovili boste, kakšen je vonj vaše sape. Še bolj zanesljivo pa je, če se postavite pred ogledalo in preverite kakšne barve je vaš jezik. Kadar je le ta prekrit z oblogami, je to eden najpogostejših vzrokov slabega zadaha. V primeru, da je jezik sijoč in rožnat, potem imate manjšo verjetnost za slab zadah. V nasprotnem primeru pa, ko je jezik obložen z belimi ali celo rumenkasto rjavimi oblogami, je velika verjetnost za neprijeten vonj iz ust.

O zadahu – kdaj k zdravniku?

V največ primerih  slab zadah ne indicira na nobeno (hujšo) bolezen. Kljub temu moramo vseeno biti pozorni, saj so lahko v nekaterih primerih vzroki za ustni zadah izven ustne votline. Pogoste težave z močnim zadahom iz ust povzroča refluks, ki pomeni vračanje želodčne kisline v požiralnik. Refluks je v večini primerov posledica stresa, ki ga povzroča hiter tempo življenja. Razlogi za slab zadah pa so lahko še angina, kronično vnetje mandljev, vnetje žrela ali sinusov, vnetje požiralnika, sladkorna bolezen, bolezni pljuč, ledvična in jetrna obolenja.

O zadahu – pomembnost pravilnega ščetkanje zob

Preprost nasvet za bolj svež zadah je, da si pravilno ščetkamo zobe. Kako? V višini dlesen držite ščetko pod kotom 45 stopinj in s krožnimi gibi očistite vsak zob. Tako oščetkajte zunanjo stran in ne pozabite na dlesni. Pri notranjih delih ščetko držite naravnost in vrh ščetke nežno pomikajte navzgor in navzdol. Še posebno skrb namenite zobem, s katerimi žvečite in s kratkim potegi očistite notranji del zob. Ne pozabite očistite tudi vašega jezika.

Še drobni nasveti:

• Ščetko zamenjajte vsake tri mesece in po vsaki bolezni.
• Za čiščenje obzobnih predelov uporabljajte zobno nitko.
• Pri ustni higieni so v pomoč tudi ustne vode za izpiranje ustne votline, ki so namenjene prav reševanju problemov s halitozo. Najbolj znana pri nas je TheBreathCo ustna voda
• Zelo pomembno je, da uporabljate zobne kreme brez vsebnosti penilcev (detergentov). Temeljitejše očistijo usta in prodrejo tudi v medzobne prostore,

Vir članka: Revija Vzajemna 2019