Kaj vse se lahko skriva za slabim ustnim zadahom?
Halitoza ali ustni zadah je po definiciji močan in neprijeten vonj,ki izhaja iz ustne votline. S to vrsto težav se srečuje zelo visok odstotek prebivalstva po vsem svetu, posledice pa niso le socialne ,temveč so lahko pomemben kazalec resnih lokalnih in sistemskih obolenj. Slab zadah pa vendar ne pomeni nujno tudi bolezni, zato je potrebno razlikovati med seboj fiziološki(normalen) in patološki(bolezenski) zadah. Pod pojmom fiziološki zadah razumemo jutranji zadah in zadah, ki nastane po nekaj urnem stradanju.Mehanizem nastanka temelji na zmanjšanem iztoku sline in s tem manjšem izpiranju ust zaradi česar pride do kopičenja delcev hrane in ostankov obnavljajočega se epitelija.Le-to postane pomembno hranivo stalno prisotnim mikroorganizmom v ustih(mikroflori) in jim omogoči razrast, ob tem pa nastajajo smrdeči razkrojni produkti.Kemično gre za proteolizo proteinov v peptide in različne aminokisline od katerih tiste s prostimi tiolnimi skupinami,kot sta cistein in reducirani glutation povzročajo nastanek hlapnih žveplovih komponent na primer hidrogensulfida in metilmerkaptana, kot glavna povzročitelja neprijetnega vonja.Ostale kemične snovi, ki prispevajo k zadahu pa so še:aceton,acetaldehid,etanol in propanol. Pomembno pa je tudi dejstvo,da se slina med spanjem v ustih nakopiči, da se spremeni njena pH vrednost,kar privede do encimske razgradnje, ki dodatno vodi v nastanek metabolnih produktov in s tem značilnega jutranjega zadaha. Vsem nam pa je dobro poznana še druga oblika fiziološkega zadaha, ki jo občutimo še zlasti kadar naši najbližji posegajo po česnu, čebuli, ostrih začimbah, alkoholu in tobaku. Za razliko od fiziološkega zadaha,ki ni nevaren in je moteč le iz socialnega vidika,pa je patološki ustni zadah lahko posledica resnih obolenj in je zato pravilna razpoznava zelo pomembna za nadaljnje zdravljenje. Med bolezni, ki vodijo k nastanku zadaha uvrščamo niz obolenj vse od vnetij pa do zločestih novotvorb,ki se pojavljajo bodisi lokalno,bodisi pa v sklopu številnih sistemskih obolenj . Po podatkih iz literature, izvirajo vzroki za nastanek zadaha v 45% iz področja ust, nosu, žrela in obnosnih votlin,v 23% so vzrok za zadah kariozni zobje, v 10% izvirajo iz prebavnega trakta, pri 22% pa ni bilo odkritega vzroka za nastanek zadaha. Posebna pozornost velja bolezenskim spremembam v ustni votlini, katere predstavljajo kar polovico vseh vzrokov za nastanek zadaha.Med slednje uvrščamo zlasti periodontalno bolezen,ter bakterijska,virusna in glivična vnetja v ustih kot so npr.lokalizirana gnojna vnetja,ulcerozni nekrotizantni gingivitis, herpetični gingivostomatitis,prisotnost glive Candide albicans na ustni sluznici in nesanirano, kariozno zobovje. Pomembno vlogo pri nastanku zadaha pa pripisujemo tudi spremembam v grlu in žrelu, od katerih velja omeniti ponavljajoča se vnetja tonzil in adenoidnih žlez, ki vodijo v nastanek folikularnega tonzilitisa in nastanka poglobljenih kript v katerih se zbirajo ostanki hrane, slina in nekrotični material, ki postane vzrok za zadah, če naravni mehanizmi ne čistijo kript. Med zelo resnimi boleznimi obeh področij pa omenjamo še novotvorbe,ki ob razraščanju in razpadanju povzročajo zelo hud ustni zadah in je zato pravočasno odkritje in ustrezno zdravljenje življenskega pomena. Pozabiti pa ne smemo tudi na bolezni prebavil.Bolezenske spremembe so lahko prirojene ali pridobljene.Tu omenjamo zlasti divertikulozo ali izbočenje stene požiralnika in pa stenozo muskulus pilorusa.Vnetja požiralnika in želodca,ter gastroezofagealni refluks,ki pomeni zatekanje želodčne vsebine v požiralnik,ter novotvorbe pa so ravno tako pomembne kot možni vzrok za zadah. Bolezni dihal so v literaturi redko omenjene v povezavi v zadahom.Vendarle pa velja opozoriti,da so vnetja v razširjenih dihalnih poteh (bronhiektazije) lahko povzročitelj ustnega smradu. Ledvične bolezni z značilnim vonjem po urinu,diabetična ketoacidoza z vonjem po acetonu in jetrna ciroza z značilnim sladkobnim vonjem sodijo med sistemska obolenja,ki jih zaradi tesne soodvisnosti z zadahom omenjamo. Ustni zadah pa je lahko tudi namišljen in izvira iz nekaterih psihičnih in živčnih bolezni kot sta shizofrenija in epilepsija temporalnega lobusa,ko bolniki občutijo sicer nesmrdeč vonj iz ust kot močan smrad. Temelj za zdravljenje ustnega zadaha je natančna ugotovitev vzroka za njegov nastanek in ustrezna medicinska obravnava le-tega. Poleg tega je potrebna skrbna in redna ustna higiena z kvalitetnimi izdelki za ustno higieno, ki vsebujejo antibakterijska sredstva. Svež zadah danes ni pomemben le iz socialnih razlogov, temveč je odraz zavedanja zdravja in pomena saniranega zobovja vsakega posameznika.
(strokovno besedilo)
